Inovativna validacija, kot negovalno-odnosni koncept dela z osebami z demenco, predpostavlja, da je treba pri osebi z demenco izhajati iz njenega sveta, se vživeti v njen svet, jo spoštljivo spremljati in ji dati veljavo.
Zato uporablja v svojem imenu iz novejše latinščine povzeto besedo »validatio« (iz »validere«), kar pomeni priznanje ali potrditev veljavnosti. Termin »validacija« je pri delu z osebami z demenco prva uporabila Naomi Feil.
Pridevnik »inovativna« pa označuje dinamičen in razvojno naravnan koncept dela z osebami z demenco, pomeni prilagodljivo ali fleksibilno uporabo različnih tehnik, iskanje rešitev za delo, ne samo v elementih medosebne interakcije, temveč tudi v širšem oskrbovalnem in bivalnem okolju.
Pri svojem delu upošteva osnovne psihološke potrebe oseb z demenco in na te odgovarja z vsakokratno kreativno držo.
Inovativna validacija tako predstavlja širši teoretični in praktični okvir, znotraj katerega se osebi z demenco omogoča celovitejšo ter ustreznejšo oskrbo, prilagojeno konkretnemu trenutku, vsakokratni potrebi, stanju preostanka sposobnosti in specifični simptomatiki.
Raznolikost ponudb je tako pomembna zaradi različnih osebnostnih lastnosti, stilov življenja, vrednot, interesov in nagnjenj oseb z demenco. Inovativna validacija je v nekem smislu odgovor na pravice oseb z demenco po človeka vrednem življenju, ki se jih v praksi marsikdaj premalo zavedamo.
Osnovni pojmi (ključne besede) inovativne validacije so:
- temeljni odnos,
- stadiji, tehnike in metode dela,
- psihološke potrebe,
- oskrbovalno/negovalno okolje,
- upravljanje kakovosti.
