Prve odločbe o ustanovitvi ni v naših arhivih, so pa zemljiškoknjižni izpiski, kjer je Dom onemoglih Črni Potok že leta 1948 vpisan kot uporabnik nacionaliziranih objektov in zemljišč. V kasnejših dokumentih je kot dan ustanovitve Doma onemoglih Črni Potok naveden 19. november 1946.
16. novembra 1946 so v graščino Črni potok pripeljali 33 starih in onemoglih revežev iz občinske hiralnice v Sostrem. Usmiljenke, ki so delale v občinski hiralnici sestra Damascena Konšek, sestra Jerneja Novljan in sestra Stana Jama, so Sostro zapustile že 22. oktobra 1946.
Oblast je namreč mislila, da se bodo oskrbovanci že sami »oskrbovali«. »Kar drug drugemu naj strežejo«, so modro odločili občinski možje. Dali so le eno žensko, da jim je kuhala.
Nekaj dni za tem, ko so oskrbovance iz Sostrega preselili v dom Tisje, je socialno skrbstvo uvidelo, da bo tak način oskrbovanja nemogoč. Zato so se obrnili na provincionalne predstojnike v Ljubljani, na Slomškovi 20, in prosili za sestre usmiljenke. Gotovo zanje to ni bilo lahko, saj so še pred kratkim usmiljenke iz Sostrega odslovili kot nepotrebne, pa so že morali zanje prositi znova. Vizitatorica, sestra Godler, jim zaradi odslovitve sester iz Sostrega niti na ponovno prošnjo ni obljubila, da jim jih bo dodelila. Ko so prišli tretjič, jim je obljubila samo to, da si bo dom naprej ogledala.
23.decembra 1946 se je vizitatorica v spremstvu sestre Asterije Glojek napotila v Črni Potok. V domu onemoglih se jim je prikazala žalostna slika: prostori brez najnujnejše opreme, tla zamazana in polita, stare, na pol polomljene postelje brez rjuh in perila. Še tisto, kar so imeli, je bilo zamazano in strgano. Bolniki pa so bili ušivi in garjavi. Povsod skrajno zanemarjeno! Sestri česa takega še nista videli. (iz zapisov v kroniki reda Hčera krščanske ljubezni).
28.decembra 1946, so s socialnega skrbstva s tovornjakom prišli v Marijin dom, da so naložili prtljago dveh sester: sestre Asterije Glojek in sestre Jerneje Novljan, ki sta se bili pripravljeni žrtvovati za najbolj uboge. Zraven so naložili še druge stvari za njuno stanovanje. Prisedel je tudi takratni upravnik doma, Franc Bernard.
Ko sta se sestri v novem okolju malo razgledali, sta začeli vneto čistiti. Poribali sta tla in oprali perilo.
Razmere v domu Tisje so se začele počasi urejati.
S 1. januarjem 1951 je dotedanji upravnik doma počitka Franc Bernard predal svoje delo novemu upravniku Slavku Zagorcu, ki je bil dotlej nameščen pri UDBI (Uprava državne varnosti). Omenjeni upravnik je organiziral kmetijsko proizvodnjo za potrebe doma na nacionaliziranih površinah. Pri obdelovanju njiv in reji živine so sodelovali stanovalci in delavci doma.
V letu 1963 se je dom preimenoval v Dom počitka Tisje Šmartno pri Litiji. Poimenovali so ga v spomin na bitko II. štajerskega bataljona, ki se je zgodila v letu 1941 v vasi Tisje.
V letu 1965 je nastopil nov mandat direktor Lado Primc, ki si je prizadeval, da bi v domu delali tudi zdravniki. V letu 1970 je bila podpisana pogodba o sodelovanju s Klinično bolnišnico za psihiatrijo Ljubljana, s katero je dom sodeloval že prej, ko se je še imenovala Bolnišnica za duševno in živčno bolne Ljubljana – Polje. S to pogodbo si je dom zagotovil psihiatrično varstvo stanovalcev in strokovno sodelovanje pri razvijanju zaposlitvene terapije.
Leta 1973 je nastopil novi direktor Gusti Grošelj, ki je pridobil sredstva za izgradnjo nove enote, v letu 1976 je bil zgrajen prizidek h graščini, pristopili so k pogodbenem strokovnem sodelovanju z Zavodom za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani – Soča, v istem letu se je Dom počitka Tisje s sklepom občine Litija preimenoval v Dom Tisje Šmartno pri Litiji.
V letu 1982 se je pridobilo uporabno dovoljenje za drugi prizidek k domu. Z izgradnjo so se pridobili moderno urejeni prostori fizioterapije.
V letu 2004 je nastopila svoje delo prva direktorica doma Tisje, Vida Lukač.
V naslednjem letu so pričele delovati prve skupine za samopomoč, uvajati smo pričeli prostovoljno delo. Leta 2005 smo začeli s projektom uvajanja živali v dom.
V letu 2010 smo pričeli s postopki uvajanja standarda kakovosti Eqalin in ga po certifikacijski presoji, ki je potekala v oktobru 2014 s strani podjetja Bureau Veritas prejeli prvi certifikat kakovosti Eqalin.
V letu 2012 smo prevzeli izvajanje socialne oskrbe pomoči na domu za uporabnike iz občin Litija in Šmartno pri Litiji.
Prevladujoča metoda dela v domu postane kongruentna odnosna nega oziroma uvajanje kulture usklajenih odnosov.
